APDEJT.si

Madžarski MOL in slovaški Slovnaft sta se obrnila na Evropsko komisijo (EK) zaradi zaskrbljenosti glede ravnanja hrvaškega naftovodnega podjetja Janaf. Po njunem mnenju Janafove prakse povečujejo negotovost glede zanesljivosti oskrbe z nafto preko naftovoda Adria, kar meče senco na oskrbo Evropske unije z nerusko nafto. Podjetji trdita, da Janaf enostransko spreminja pogoje.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Kitajska je začasno ustavila obsežne izvozne omejitve redkih zemelj, kar je po besedah veleposlanika EU na Kitajskem Jorgeja Toleda prispevalo k novi stabilnosti v odnosih z Evropsko unijo. Toledo meni, da imata strani zdaj priložnost za izboljšanje odnosov, ki so bili napeti. Kljub temu je Toledo izrazil zaskrbljenost glede izzivov, povezanih z nadzorom izvoza in varnostjo dobavne verige, ter pozval k ponovnemu zagonu odnosov med EU in Kitajsko.

Mediji poročajo, da Rusija in Združene države Amerike razpravljata o mirovnem sporazumu za Ukrajino brez sodelovanja Ukrajine in Evrope. Finski premier Petteri Orpo je izrazil presenečenje nad informacijami o tem načrtu in poudaril, da o miru v Ukrajini ni mogoče odločati brez njene udeležbe. Načrt naj bi Ukrajino naredil obrambno nesposobno.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je med obiskom v Sloveniji izrazil zadovoljstvo z napredkom pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje. Poudaril je, da je ta projekt ključnega pomena za celotno evropsko omrežje.

Evropska unija namerava v okviru svoje civilne misije usposobiti do 3000 palestinskih policistov. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je poudarila, da bo to zahtevalo dodatna sredstva in osebje od članic. Slovenija je po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon pripravljena sodelovati pri tem usposabljanju, še posebej pri usposabljanju policistov iz Gaze. Podprla je tudi misijo EU za podporo delovanju mejnega prehoda Rafa.

Države Evropske unije so septembra uvozile za 7,6 milijona evrov zdravil iz Rusije, kar je največ od decembra 2020. Največja kupca sta bili Slovenija s 6,5 milijona evrov in Madžarska s 951.000 evri. Izvoz zdravil iz Rusije v EU se je mesečno povečal za 7,2-krat, letno pa skoraj za petkrat.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, namenjene zagotavljanju višjih pokojnin državljanom EU. Ključni element predloga je samodejna vključitev zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerega bi se posamezniki lahko izključili. Komisija si prizadeva tudi za boljši pregled nad vzdržnostjo nacionalnih pokojninskih sistemov.

Greenpeace je v neodvisnem laboratoriju testiral 56 oblačil iz ponudbe spletne platforme Shein in odkril "zastrašujoče" rezultate. Zlasti zunanje jakne so vsebovale PFAS, skupino kemikalij, ki so v EU že prepovedane. Ugotovljene so bile tudi prisotnosti svinca, kadmija in drugih mehčalcev. Nekateri izdelki bi bili v Evropi nezakoniti.

V javnost je prišel ameriški načrt za prekinitev spopadov v Ukrajini, ki predvideva, da bi Ukrajina odstopila preostanek regije Donbas Moskvi in prepolovila svojo vojsko. Ta predlog je v ZDA naletel na kritike, saj ga nekateri kongresniki označujejo kot nagrado za agresijo. Uradniki Donalda Trumpa naj bi prispeli v Ukrajino, da bi Zelenskega prisilili v sprejetje mirovnega sporazuma, ki je močno nagnjen v korist Rusije.

Agencija RS za varstvo konkurence je nenapovedano preiskala prostore Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja pri prodaji električne energije na debelo. Preiskava je bila izvedena na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, saj obstaja sum, da HSE krši zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, kar bi lahko vplivalo na trgovino med članicami Evropske unije.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Hrvaška se sooča z velikim upadom v proizvodnji kravjega mleka, saj je lani proizvedla približno 477.000 ton, kar je manj kot leto prej. Posledično se je samozadostnost države zmanjšala na le 40 odstotkov, kar je najnižje v Evropski uniji. Hrvaška dnevno uvozi okoli 700.000 litrov mleka, celo Luksemburg proizvede več mleka kot Hrvaška.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Milojko Spajić je v čestitki ob dnevu občine Pljevlja poudaril nezamenljiv doprinos meščanov Pljevalj na poti k EU in izpostavil, da Pljevlja s skladnim prepletanjem različnih tradicij in običajev zavezujejo k odgovornemu delu. Spajić je dejal, da so reforma pravosodja, sodstva in tožilstva ter boj proti korupciji temelj za gradnjo države. Predsednik države, Jakov Milatović, je poudaril, da Pljevlja s ponosom negujejo in ščitijo multietnično harmonijo.

Romunska vlada bo sprejela nujni odlok o izvajanju uredbe EU o vzpostavitvi instrumenta »Akcija za varnost Evrope« (SAFE) za krepitev evropske obrambne industrije. Romunija ima na voljo 16,5 milijarde evrov za obrambo.

Giorgos Xylouris, znan kot 'Frape', se je izognil zaslišanju pred preiskovalno komisijo OPEKEPE, pri čemer je izjavil, da bi njegovo pričanje lahko vplivalo na prihodnje postopke proti njemu. Poslanci SYRIZA-PS so izjavili, da je 'Frape' v dogovoru z Novo demokracijo pobegnil, da bi prikril njihov škandal. Zaposleni v EOPAE pa so obsodili obrekovanje pomembnega dela KETHEA.

Evropska unija ponuja vodilno vlogo pri ustanovitvi in usposabljanju policijske enote za Gazo, pri čemer naj bi usposobili do 13 ljudi.

Svetovni dan otrok je obeležen z objavo podatkov Statističnega urada RS, ki kažejo, da je v Sloveniji 12 odstotkov otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. To je najmanj v Evropski uniji, kjer je povprečje 24 odstotkov. Največ socialno izključenih otrok je v Bolgariji.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Predsednica Levice, Minja Koskela, je dejala, da bi bila morebitna uvrstitev Finske v nadzorno kategorijo Evropske unije neuspeh za vlado. Poudarila je, da bi bila Finska brez prizadevanj prejšnje vlade v veliko slabšem položaju.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev, več deset pa je ranjenih. Spopadi so se ponovno razplamteli, pri čemer si Izrael in Hamas pripisujeta krivdo za nasilje. Izraelski napadi so prizadeli več lokacij v Gazi, Hamas pa je Izrael obtožil spreminjanja oznak območij pod nadzorom Izraela. V Han Junisu je bilo ubitih 17 ljudi, v mestu Gaza pa 16.

Trumpova administracija je obnovila prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini s predlaganim 28-točkovnim mirovnim načrtom. Načrt je presenetil podpornike Kijeva v kongresu in pustil vsaj enega republikanskega "vojnega sokola" zmedenega.

Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Organizacije za človekove pravice trdijo, da je Izrael morda zagrešil vojne zločine s prisilno izselitvijo 32.000 Palestincev iz treh begunskih taborišč na Zahodnem bregu. Po izraelskih napadih v Gazi, v katerih je bilo ubitih 25 Palestincev, je Hamas pozval posrednike k intervenciji.

Goran Ješić, ustanovitelj gibanja "Solidarnost" iz Novega Sada, je dejal, da je cilj ustanovitve "Novosadske deklaracije" vrnitev Evropske unije v ospredje družbene debate.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Evropska unija namerava okrepiti vojaško mobilnost zaradi naraščajočih groženj iz Rusije. Evropski komisar za promet, Apostolos Cicikostas, ocenjuje, da bo za izboljšanje vojaške mobilnosti v EU potrebnih približno 100 milijard evrov. Predlagajo okrepitev naložb v prometno infrastrukturo in poenostavitev postopkov pri premikih vojske znotraj EU.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Evropski oblikovalci politik so predlagali obsežne spremembe načina, kako Evropska unija ureja tehnološko industrijo. Predlagane spremembe zakona o umetni inteligenci bi tehnološkim podjetjem olajšale uporabo osebnih podatkov za usposabljanje modelov brez soglasja. Evropska komisija je bila obtožena "velikega nazadovanja" digitalnih pravil EU, saj naj bi predlogi oslabili splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in predpise o umetni inteligenci. Spremembe naj bi ustvarile rast za evropska podjetja, hkrati pa spodbujale najvišje evropske standarde temeljnih pravic, varstva podatkov, varnosti in pravičnosti.

Države Evropske unije si prizadevajo za preložitev začetka veljavnosti uredbe o krčenju gozdov in hkrati želijo omiliti njeno vsebino. Podrobnosti o razlogih za preložitev in morebitnih spremembah vsebine niso navedene.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Turčiji sestal s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom z namenom oživitve mirovnih pogajanj. Ameriška administracija naj bi si prizadevala za nov poskus vzpostavitve miru v Ukrajini, vključno s pogovori z Rusijo. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom ZDA, da sprejme okvirni mirovni načrt, ki bi vključeval odstop od ozemlja in orožja. Medtem so ZDA uvedle nove sankcije proti Rusiji, vendar naj bi za kulisami potekala pogajanja.

Odstop Paschala Donohoea s položaja irskega finančnega ministra in s tem tudi s čela Euroskupine je sprožil ugibanja o njegovem nasledniku. Financial Times in Bloomberg med možnimi kandidati omenjata grškega ministra za finance Kirijakosa Pierrakakisa. Sam Pierrakakis je izjavil, da bi visoka funkcija v Evropski uniji za Grka simbolizirala uspeh grškega gospodarstva v zadnjih letih.

Države članice Evropske unije so ponovno preložile začetek izvajanja zakona, ki naj bi omejil krčenje gozdov s strani agroindustrije. Izvajanje, ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2024, je sedaj predvideno za konec leta 2026.

Kosovski poslanci v sredo niso uspeli izvoliti nove vlade, kar odpira pot za predčasne volitve po večmesečni politični krizi. Predlagani premier Glauk Konjufca iz vladajoče stranke Gibanje Samo-določitve je v 120-članski skupščini prejel 56 glasov, kar je manj od potrebne večine.

Svet tujih investitorjev (MFIC) je opozoril na stagnacijo poslovnega okolja v Črni gori, pri čemer je turizem, ključni gospodarski sektor, zabeležil padec. Indeks lahkosti poslovanja v državi ostaja na ravni prejšnjega leta, pri 6,5. Najvišjo oceno še vedno imajo telekomunikacije, medtem ko so bančništvo, proizvodnja, energetika in trgovina zabeležili blago rast. Ocena za turizem pa pada že od leta 2022.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da Hrvaška ne bo dovolila vstopa Srbije v Evropsko unijo, dokler ne bo rešeno vprašanje pogrešanih oseb iz vojne na Hrvaškem. Poudaril je, da sta ti dve vprašanji povezani in da Srbija ne more napredovati v EU, dokler ne reši tega bilateralnega vprašanja.

Evropska komisija predlaga posodobitev pravil glede spletnih piškotkov, s ciljem zmanjšanja števila pojavnih oken, povezanih s piškotki, in izboljšanja uporabniške izkušnje na spletu. Predlog je del širšega digitalnega svežnja, ki vključuje tudi poenostavitev uredbe EU o varstvu osebnih podatkov in preložitev nekaterih določb akta o umetni inteligenci.

Zaradi omejenega bivanja v EU se srbski poklicni vozniki soočajo z resnimi posledicami, kar vpliva na dobavne verige, gospodarstvo in izvoz. Na sestanku v Gospodarski zbornici Srbije (PKS) so predstavniki transportnega sektorja in velikih izvozno-uvoznih podjetij opozorili na težave.

Centralna banka Črne gore (CBCG) se aktivno pripravlja na vstop Črne gore v Evropsko unijo in prihodnjo integracijo v Evropski sistem centralnih bank (ESCB) in Eurosistem. V ta namen CBCG izvaja projekt usklajevanja svoje organizacije in delovanja s standardi ESCB in Eurosistema. Usklajevanje s temi standardi je ključno za krepitev kredibilnosti in učinkovitosti CBCG ter za napredek Črne gore v procesu evropskih integracij.

Evropska unija je predstavila nov obrambni paket, ki bo omogočil hitrejše premike tankov in vojakov čez meje 27 držav članic. Zaskrbljenost glede morebitne ruske agresije narašča, zato EU želi okrepiti obrambne zmogljivosti. Kaja Kallas je dejala, da lahko naložbe v obrambo preprečijo vojno, saj šibkost vabi k napadom. Novi predlog naj bi izboljšal vojaško mobilnost.